Plečnikova mojstrovina v srcu Ljubljane

Narodna in univerzitetna knjižnica — ali preprosto NUK, kot jo poznajo vsi Ljubljančani — je ena najpomembnejših kulturnih in izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Njena stavba, delo arhitekturnega genija Jožeta Plečnika, od leta 2021 stoji na Unescovem seznamu svetovne dediščine kot del Plečnikove zapuščine mestu Ljubljana. A zgodba NUK-a sega veliko dlje od veličastne fasade iz rdečih opek in kamna.

Od cesarice Marije Terezije do današnjih dni

Korenine knjižnice segajo v leto 1774, ko je cesarica Marija Terezija z dekretom odredila, da se približno 637 knjig, ki so preživele požar v ukinjeni jezuitski kolegiju v Ljubljani, nameni javni uporabi. Tako je nastala knjižnica Ljubljanskega liceja — skromen začetek, iz katerega je zrasla ustanova z več kot dvema milijonoma enot gradiva.

Skozi 19. stoletje je knjižnica postopoma rasla in pridobivala na pomenu. Ko je bila leta 1919 ustanovljena Univerza v Ljubljani, je knjižnica prevzela tudi vlogo univerzitetne knjižnice in s tem dobila dvojno poslanstvo — služiti tako narodu kot akademski skupnosti.

Stavba, ki diha

Jože Plečnik je načrte za novo stavbo zasnoval leta 1930 in 1931, gradnja pa je potekala med letoma 1936 in 1941. Projekt ni bil brez težav — jugoslovanske oblasti v Beogradu so sprva nasprotovale gradnji, a vztrajni študentski protesti so dosegli, da se je gradnja vendarle začela. Plečnik je ustvaril stavbo, ki je hkrati monumentalna in intimna. Sloviti vhod s kamnitimi stopnicami, obloženimi s temnim kamnom, vodi obiskovalca skozi simbolični prehod iz teme v svetlobo — iz nevednosti v znanje.

Zakladnica slovenskega tiska

NUK danes hrani izjemno bogato zbirko knjižničnega gradiva. Kot nacionalna depozitarna knjižnica sprejema obvezni izvod vseh publikacij, izdanih v Sloveniji. V svojih prostorih varuje rokopise, inkunabule, stare karte, grafične liste in fotografsko gradivo, ki pričajo o zgodovini slovenskega pismenstva in kulture od srednjega veka naprej. Med najbolj dragocenimi zakladi so srednjeveški rokopisi, renesančni tiski in prvi natisi v slovenskem jeziku.

Živ organizem za nove generacije

Knjižnica danes ni le hram knjig, temveč živahno središče znanja, raziskovanja in kulturnega ustvarjanja. Organizira razstave, predavanja in kulturne dogodke, odpira svoja vrata študentom, raziskovalcem in vsem ljubiteljem besede. V času digitalizacije NUK aktivno digitalizira svoje zbirke in jih ponuja na spletu, da bi dragoceno gradivo postalo dostopno širši javnosti.

NUK ostaja živ spomenik slovenski zavezanosti znanju in kulturi — kraj, kjer se preteklost in prihodnost srečata v tihi sobi za branje ali na razstavi, ki pokaže bogastvo slovenskega duha.

Če ima kdorkoli stare fotografije, filme ali posnetke, povezane z Narodno in univerzitetno knjižnico, lahko profesionalne storitve digitalizacije, kot je EachMoment, pomagajo ohraniti te spomine za prihodnje generacije.